PSARNA ČASOVA

Moj cilj v življenju… biti tako dober kot moj pes misli, da sem.

O pasmi


SPLOŠNO O PASMI

Kakšno telesno zgradbo ima ?

Priznane pasme so uradno opisane v standardih. Standard za hovawarta je opisan pri FCI-ju, to je Mednarodni Kinološki Zvezi pod številko 190. Hovawart spada v II. FCI skupino med pinče, šnavcarje, molose ter švicarske planšarske pse. Standard pasme opisuje, kakšen naj bi bil idealen izgled predstavnika pasme in kakšen naj bi bil po značaju. Na razstavah od sodnika zahteva, da se ravna po v njem navedenih merilih, za kvalitetno ocenjevanje psov. Prav tako usmerja, da si vzreditelji prizadevajo vzrejati in slediti standardu.
Hovawart je skladno grajen. To pomeni, da je močne postave, vendar ni masivnega videza. Četudi ima hovawart med svojimi predniki novofundlanca je po zgradbi precej lažji in bolj atletski. Sicer pa obstaja velika razlika med videzom psice in psa. Psi so močnejši, to velja za konstitucijo telesa in kar vidimo že na prvi pogled imajo večjo in širšo glavo. Marsikdo ne bi pripisal psa in psice isti pasmi. Zaradi tega naj lastniki psic ne bodo presenečeni, saj so zaželene vidne telesne razlike med spoloma.
Predvsem je potrebno dodati, da tudi znotraj vzreje obstajajo razlike pri zgradbi okostja in to neodvisno od spola. Nekateri dajejo prednost lažjemu tipu, (kateri so mnogokrat veliko živahnejši in prisotni predvsem v delovnih linijah), drugi pa močnejšemu.
Ne glede na to je hovi, kot mu ljubkovalno pravimo, malo daljši kot višji. Dolžina trupa naj bi bila v razmerju 110 do 115% glede na plečno višino.
Pomembno je tudi, da se upošteva čas odraščanja. Potrebno je vedeti, da sta pes in psica dokončno odrasla šele pri treh letih. Zato se ne čudite mladeniču, pri kateremu prav »nič ne paše« skupaj. Eden izmed njegovih okrasov je vsekakor rep. Zaželeni so lepi, dolgi, košati repi po standardu naj bi segali pod skočni sklep, a ne do tal. Rep nam tudi pove v kakšnem razpoloženju je. Kadar zasluti kaj zanimivega, ga dvigne nad hrbtno linijo. V sproščenosti in ob mirovanju ga spusti navzdol. Vmesnih razpoloženj je seveda mnogo. Včasih lahko vidimo tudi hovije pri katerih je nošnja repa izrazito visoka in močno zavihana. To je seveda napaka, ki naj bi jih vzreditelji pozorno opazovali.
Glava naj bi bila krepka, z močno izraženim stopom. Močni hoviji imajo delno izražen stop in v razmerju z glavo krajši gobec zato deluje glava manj plemenita. Prav tako ni zaželena tako imenovana glava »skoraj brez stopa«. Pomembna sta tudi pravilno nastavljena uhlja, ki se rahlo prilegata glavi. Sta v obliki trikotnika, precej daleč drug od drugega. Kadar ni pozoren ju nosi priležena ob glavi. V primeru vzburjenosti ju potisne rahlo naprej, tako, da glava optično deluje širša.
Hovawart dobi po izgubi mlečnih zob popolni škarjast ugriz z 42 zobmi. To pomeni, da mu zgornji zobje pri zapiranju čeljusti sežejo čez spodnje. Tudi kleščast ugriz je dovoljen (za vzrejo pa nezaželjen), vendar je redek : zgornja in spodnja čeljust pri zapiranju mejita druga na drugi). Pred in pod ugriz nista dovoljena in se izključuje iz vzreje.
Hovi ima zelo lepe ovalne oči. Barva oči je srednje do temno rjava. Zaželene so čim temnejše oči, ne glede na barvo dlake.

Velikost hovawartov

Pogosto smo slišali, da lahko hovawart doseže višino islandskega ponija, dejstvo pa je, da standard predpisuje višino samice od 58 do 65 cm, medtem ko samec doseže višino od 63 cm do 70 cm. Standard pasme ne tolerira višine, ki je pod to mejo, nad njo pa je dovoljeno odstopanje do 3 cm. Zaželjena je seveda tista, ki je v zlati sredini, saj vsak ekstrem lahko pomeni, da ni proporcionalne porazdelitve telesa.
V starosti desetih mesecev že lahko sklepamo, kako velik bo naš hovawart. Pri štirinajstih mesecih doseže dokončno višino, čeprav takoj po rojstvu raste zelo počasi. Po štirinajstih mesecih pridobi samo še na teži in izpopolnjenosti telesne zgradbe. Zanimivo je, da mladič, ki je star osem tednov doseže nekje višino okoli 35 cm, kar je več od odraslega maltežana. V kratkem času pa veliko nadoknadi in pogosti stavki lastnikov so, da hovawart vidno raste.
Pri nekaterih pasmah je idealna teža predpisana, medtem ko pri hovawartih ni. Tako kot se razlikujejo po višini se tudi po teži. Odrasla samica lahko pri višini 62 cm tehta 28 kg, medtem ko samica, ki je močnejše gradnje tehta tudi 34 kg. Teža odraslega samca pa se giblje od 38 do 48 kg, možna pa so odstopanja navzgor ali navzdol.

Kakšne barve so ?

FCI standard predpisuje tri vrste barv hovawartov : zlato rumeno, črno rjavo (črno z ožigi oziroma oznakami) in črno. Večkrat lahko preberemo, da se na določeno barvo hovawarta navezuje tudi značaj , kar pa zagotovo ne moremo trditi. Spodaj bomo opisali vsako barvo posebej.
Črno rjava
To je najpogostejša barva hovawartov (60% populacije) in za veliko večino lastnikov tudi najbolj tipična. Več kot polovica psov te pasme ima to barvo. Dlaka na telesu je lesketajoče se črna, tako imenovane lise pa so srednje zlato rumene. Značilno je predvsem to, da sta nad očmi zlato rumena ožiga (piki) in da sta na prsih dve večji zlato rumeni lisi, ki sta lahko povezani. Tudi na sprednjih in zadnjih nogah se pojavljajo te lise. Lahko rečemo, da je črno rjav hovawart zelo pisan pes.
Zlato rumena
Okrog 30% hovawartov je »blondincev«. Lesketajoča se zlato rumena barva dlake prehaja od temnejše na hrbtu, k vedno svetlejši proti trebuhu in nogam, to so tudi idealni zlato rumeni hovawarti. Prepoznamo jih po zelo svetlih dlakah na spodnji strani repa in na hrbtni strani stegen.
Črna
Ta barva hovawartov je ena najbolj redkih, saj je teh hovawartov le okrog 10%. Dlaka je po celotnem telesu lesketajoča, črna : ti so zelo atraktivni in zaželjeni za vzrejo.

Ali so odstopanja pri barvi ?

Med ljubitelji hovawartov prihaja pogosto do vprašanj ali lahko pride do odstopanj pri barvi dlake. Če pogledamo fotografije različnih hovawartov, lahko pridemo do zaključka, da odstopanja sploh niso tako redka. Po standardu pasme je seveda cilj vzrediti čim več psov, ki imajo idealno barvo, ampak pri vsem tem odigra veliko vlogo genetika. Kakorkoli že, obstaja veliko število črno rjavih hovawartov, ki jim manjkajo popolne rjave lise na glavi in prsih. Prav tako so primeri, ko se pojavlja preveč zlato rumenih lis, dejstvo pa je, da to ne moti psa in najbrž tudi ne lastnika.
Pojavljajo se tudi temno zlato rumeni hovawarti, ki so zelo priljubljeni. Vzreditelji imajo rajši, da so nekje srednje zlato rumeni in da se barva iz temnejšega hrbta počasi preliva v svetlejšo proti trebuhu. Nezaželjeni pa so tisti hovawarti, ki imajo enobarvno dlako in so brez oznak.
Za črne hovawarte pa lahko rečemo, da pri njih ni odstopanj.

Kakšno dlako imajo ?

Hovawart ima dolgo in valovito dlako. Dlaka odraslega hovawarta je daljša na prsih, trebuhu, na hrbtni strani sprednjih nog in stegen ter na repu. Na glavi in na sprednji strani zadnjih ter sprednjih nog je krajša. V standardu pasme sicer ne piše, ampak veliko hovawartov ima daljšo dlako na ušesih, kar jim daje zelo romantinčen videz, predvsem takrat, ko jim plapola v vetru.
Kot pri drugih dolgodlakih pasmah je tudi za hovawarte značilno, da so samci bolj odlakani od samic, predvsem na predelu vratu in prsi. Prav tako kot postava, tudi dlaka potrebuje čas, da zablesti v svoji popolnosti. Predvsem na nogah, prsih in na trebuhu rabi v prvem letu nekaj časa, da dokončno zraste. Preveč baročnega razkošja prav tako ni zaželenega : skodrana dlaka je izključitvena vzrejna napaka. Zlato rumeni hovawarti imajo bolj fino in mehkejšo dlako kot pa hovawarti temnejših barv, kar je vidno predvsem pri menjavi dlake. Vsak hovawart pa daje občutek, da je zelo »mehak« in predstavlja za ljudi, ki se radi stisnejo k svojimu ljubljenčku, ravno primeren kožuh.

Kakšen je njegov značaj ?

Na to vprašanje zelo težko odgovorimo objektivno, ker preveč prevladujejo človeška čustva. Za hovawarte je predvsem značilno, da navežejo zelo tesen stik s svojimi najbližjimi, po drugi strani pa znajo biti zelo trmasti in samostojni (kar pa ni vedno pogodu lastnikom). Njegova osebnost se hitro spreminja, lahko je popolnoma umirjen in z budnim očesom opazuje okolico, v naslednjem trenutku pa že postane povsem razigran. V standardu pasme je hovawart opisan kot uravnovešen, dobrodušen, zaščitniški in samozavesten pes. Z besedico uravnovešen je hovawart zelo dobro opisan in mnogi lastniki to dejstvo zelo cenijo. Beseda živčnost je skoraj za vsakega hovawarta tuja, in če naredi kakšno neumnost, vse to premleva v sebi. Njegova osebnost je nežna, po drugi strani pa močna in samostojna, kot kakšen romantični pesnik, ima tudi hovawart več duš in nagnjenj.
Zelo rad navezuje stike, se za vse zanima in zelo uživa ob druženju z ljudmi. V njegovem srcu je velik prostor samo za družino in če je lahko v njeni bližini, se mu zdi svet prečudovit.
Pasma spada med delovne pse in zato je po standardu zelo poudarjena njegova sposobnost za čuvanje. Dandanes bi lahko to nekdo napačno interpretiral. V glavnem brez dvoma velja, da zelo budno pazi na posestvo lastnika in je takoj pripravljen ukrepati, če se zgodi kaj sumljivega. Pri tem se ne obnaša kot ščene, ampak pričakuje, da se lastnik prepriča o situaciji in ga tudi o tem, če ni nevarnosti, opozori. Kljub temu ne moremo trditi, da je to zelo borben pes, ampak prej zaščitniški. Zelo varno se lahko počutimo, če gremo z njim skozi samoten gozd, saj nas opozori na vse stvari, ki se mu zdijo neobičajne.

Kakšen temperament ima?

Kakšnega psa si želite: mirnega ali živahnega? Za hovawarta lahko rečemo, da ima oboje. Standard pasme ga opisuje kot srednje temperamentnega, ampak zagotovo lahko trdimo, da je to miren pes, ki pa je lahko v naslednjem trenutku zelo energičen. Lahko mirno leži dokler ve, da se nič ne dogaja in potem postane popolnoma navdušen, če se pripravljamo na sprehod.
Predvsem v prvem letu je zelo razigran in njegova velika volja do življenja postane nalezljiva. Je pes, ki se zelo zanima za življenje svojih najdražjih in jim to tudi zelo rad pokaže. Če hovawartu namenimo veliko časa in pozornosti v prvih dveh letih njegovega odraščanja, postanemo z njim kasneje zelo uigran tim.
Povzeto iz nemške literature : 50 vprašanj o hovawartu

ODLOČNOST IN POTRPEŽLJIVOST

Hovawart je zelo ustvarjalen pes. Za uspešno vzgojo pa mora biti skrbnik odločen in potrpežljiv. Spoštovanje mora doseči brez grobosti, psu pa mora zelo nedvoumno pokazati, kje v družini je njegovo hierarhično mesto. Prvi pogoj za to pa je zaupanje. Psa, ki ne zaupa svojim ljudem ne moremo ustrezno vzgojiti. Zlasti samec bo vse življenje preverjal, kdo je vodja krdela, izrabil bo sleherno priložnost, da postane prvi. Zato mora ves čas natančno čutiti kdo je kdo v krdelu. Najbolje je, da ga lastnik šola po programu za delovnega psa, za lavinskega psa, za sledarja ali pa za agility. Hovawart je izjemno intelegenten in živahen pes. Veliko ga lahko naučimo. Zdolgočasen pa vedno postane nemogoč in celo neobvladljiv.

NOTRANJE TRDEN PES

Na Finskem so v letih 1976 do 1996 testirali 145 različnih pasem, skupaj 8837 psov. Med testiranimi pasmami je bilo 362 hovawartov. Med drugim so preizkušali psihično trdnost, ki je ena od lastnosti tipičnega hovawarta. Vodnik je peljal psa na povodcu, medtem ko je skrit sodnik nenadoma odprl dežnik. Reakcija psa in njegovo vedenje pri vnovičnem vodenju mimo tega mesta in seveda vnovično nenadno odpiranje dežnika sta dala skupno oceno. Hovawarti so se obnesli izjemno dobro. Najvišje ocene pa so dobili hovawarti pri sposobnosti dojemanja. Pse so testirali s pomočjo lutke, ki so jo oblekli. Najvišjo oceno so dobili psi, ki so kmalu ugotovili, da lutka ni nevarna in so se ji približali brez strahu in previdnosti. Tudi tu so se hovawarti izkazali. Nadpovprečne ocene pa so hovawarti dobili pri sposobnosti dojemanja in pri obrambi gospodarja. Izkazali so se kot psi z izjemno dobrimi živci in z izjemno veliko psihološko trdnostjo. Niso agresivni, tipično zanje pa je nezaupljivost do tujcev.
Čeprav je hovawart zelo živahen pes in odličen skakalec ter tekač, ne smemo pričakovati, da se bo na povelje bliskovito vsedel in vlegel. To počne z občutkom in s premislekom.
Iz lastnih izkušenj vem, da boste s hovawartom dobili čudovitega psa, ki vam bo pošteno zlezel pod kožo ter tudi v dnevno sobo, na kavč in v spalnico, če mu boste to dovolili. Pušča razmeroma zelo malo dlake (glede na to, da je dolgodlaki pes) in tudi moker ne »diši po psu«. Je zelo občutljiv in vodljiv.

URAVNOTEŽEN PES

Celo ljudje brez izkušenj s psi takoj opazijo prijateljstvo in uravnoteženo naravo psa. Nekaj pa je potrebno poudariti : hovawart se razvije v zdravo pasjo osebnost le, če smo pripravljeni z njim veliko vaditi in razvijati njegove pozitivne lastnosti. Ne smemo pozabiti, da je mlad hovawart silno živahen in učljiv. Njegov vodnik mora biti dovolj odločen in mora veliko svojega časa posvetiti psu. Uporaba prisile ima ponavadi nasproten učinek od zaželenega. Hovawart je dober družabnik in spremljevalec pri delu in zabavi le tedaj, če imamo z njim dober stik.
Iz revije moj pes, g. Branko Lavrenčič